Nabiranje in zbiranje fosilov

Fosili in paleontologija | Nabiranje in zbiranje fosilov | Oprema za nabiranje fosilov | Prepariranje fosilov

Kje iskati fosile?

Preden odidemo na teren se prepričamo, da je področje vsaj približno “fosilonosno” oziroma, da ni afosilno. Prvi korak k uspehu je že ta, da raziskujemo v sedimentnih kamninah, torej usedlinah. V magmatskih kamninah fosilov ni, v metamorfnih pa so tako zelo redki, da za zbiralce prav tako ne pride v poštev iskanje na takem področju.

V Sloveniji imamo srednje dobre pogoje za nabiranje fosilov. Slaba stran domačega terena je močna tektonska preoblikovanost, dobra stran pa pestrost sedimentnih kamnin različnih starosti. Večinoma nahajališča s fosili niso bogata, a obstajajo nekatera, ki nas z novimi in lepimi najdbami stalno razveseljujejo.

Izkušeni zbiralci pomembna nahajališča že poznajo, nova pa odkrivajo s pomočjo natančne geološke karte ter s kančkom sreče. Vseeno se večina novih nahajališč odkrije po naključju ali ob gradbenih posegih v zemljo. Neizkušeni zbiralci ali zbiralci začetniki pa naj, tako predlagamo, sledijo kateremu izmed domačih vodnikov po slovenski geološki poti, odlična popotnica pa bo tudi kakšna izmed žepnih izdaj o fosilih (vse knjige so preverjeno na voljo v velikih knjižnicah). Skozi učenje se mora vsak začetnik prebiti sam, veliko bližnjico predstavlja le poznanstvo s katerim od že izkušenih zbiralcev ali celo s paleontologom.

Nabiranje in preučevanje fosilov v spodnjetriasnih apnencih v okolici Idrije.

Nabiranje fosilov

Fosile bomo najlažje nabirali v cestnih usekih in kamnolomih. Vedno natančno pregledamo tudi grape in plasti, ki jih prerežejo potoki in reke. Tam dostikrat ležijo že naravno spreparirani primerki. V visokogorju (Alpe), ki je na prvi pogled za zbiralce idealen prostor za raziskovanje, nabiranja – vsaj v večji meri – ne priporočamo zaradi logističnih težav. Primerna mesta za iskanje so tudi pod previsnimi stenami, pod klifi, na različnih golicah in tako naprej. Nabiramo lahko povsod, kjer živa skala pogleda na dan. Ob nabiranju spoštujmo zasebno lastnino ter pazimo na lastno in tujo varnost.

Ko fosil najdemo, ga primerno izoliramo, a navadno ne izbijamo iz prikamnine. To delamo v laboratoriju, pa še to ne nujno v celoti. Profesionalni paleontologi vzamejo za preučevanje vse fosile, četudi so slabi. Zbiralci navadno vzamejo le lepe kose, ostale pa pustijo na terenu. Ob tem je pomembno tudi, da vzamejo le tiste primerke, ki jih zanimajo, ostale pustijo nedotaknjene. Omenimo še, da je skrajno neetično onesnaženje podlage z alohtonimi geološkimi elementi.