Raziskovalno geološko društvo

Zemlja se nenehno spreminja. Gore se dvigajo in izginevajo. Celine se premikajo in povzročajo, da se oceani širijo in ožijo, te spremembe so počasne. Potrebnih je vsaj milijon let, da spremembe postanejo na vzven opazne. Druge spremembe, kot so npr. potresi, ki stresajo pokrajine ali izbruh ognjenika, so nenadne in se lahko pojavijo kadarkoli.

Geologija je veda o tem, kako se Zemlja spreminja, kako je nastala in kakšne kamnine jo sestavljajo. Ključ do zemeljske zgodovine je skrit prav v kamninah, ki nas obdajajo. Veda, ki proučujejo kamnine, se imenuje geologija, ki zajema kartiranje kamnin, raziskave rudnih in nekovinskih mineralnih surovin, opozarjanje pred katastrofami, razikave tal pred začetkom obsežnih gradenj, vrtanje v zemeljsko skorjo in tako določajo vrsto in starost posameznih kamnin. Prav slednje jim skupaj z fosili (okamninami) pomaga razumeti razvoj Zemlje ter tudi odkrivati dragocene zaloge nafte, premoga in drugih koristnih rudnin.

Geolog na terenu. Fotografija je po gps.caltech.edu.

Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za hipoteze o nastanku Zemlje ter življenja na njej.

Področja raziskav geologije:

• Geofizika se ukvarja z fizikalnimi raziskavami plašča in celotne Zemlje
• Geokemija preučuje porazdelitev kemičnih izotopov
• Geomorfologija preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu. Zanimajo jo reliefne oblike, njihova razširjenost, vzroki in procesi nastanka ter njihova odvisnost od sil, ki ustvarjajo relief. Geomorfološko delo je na skupine deljeno tudi glede na skupine pojavov, ki so značilni za določena okolja: fluvialna geomorfologija, kraška geomorfologija, ledeniška geomorfologija, periglacialna geomorfologija, obalna geomorfologija, geomorfologija puščav, geomorfologija visokogorja idr.
• Glaciologija preučuje nekdanje in sedanje ledenike in njihove vplive na okoliške kamnine
• Hidrogeologija se ukvarja s podzemnimi in nadzemnimi vodami in njihovimi tokovi
• Inženirska geologija se ukvarja s preiskavami tal pred gradnjo in s sanacijo plazov in podorov
• Mineralogija se ukvarja z naravnimi in umetnimi materiali in njihovim nastankom
• Paleontologija, ukvarja se s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Njihov predmet preučevanja so arhaične rastline in živali, oziroma njihovi fosilni ostanki. Veda obsega preučevanje telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih ostankov, ...
• Pedologija se ukvarja s prstjo in njeno povezanostjo z geološko podlago
• Petrologija preučuje izvor, nastanek in zgradbo kamnin
• Seizmologija proučuje potrese, njihove učinke, njihove zemljepisne razporeditve, pogostost in okoliščine v katerih se pojavljajo
• Stratigrafija, je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek
• Vulkanologija preučuje vulkane in njihovo delovanje