Najstarejšo doslej znano dlako sesalca so nedavno našli v kamnolomu v južni Franciji, v kosu jantarja iz kredne dobe. Dlaka je pripadala osebku iz skupine oposumov. Zanimivo je, da se fosilna dlaka ne razlikuje od dlak iz današnjega obdobja, kar nakazuje na dejstvo, da je bila že v kredni dobi dlaka sesalcev dovolj razvita in kvalitetna, da je preživela evolucijo vse do danes.

Identiteto fosila so potrdili paleontologi Univerze v Pittsburgu v Pensilvaniji, ZDA. V Sloveniji takega fosila še nismo našli. Mamut, katerega okostje so našli pri Kamniku, je bil popolnoma prekrit z dlako, vendar se le-ta ohrani samo v posebnih pogojih (smola, led, …). Tudi sicer so fosili mehkih delov redki, eno izmed takih je praptič Archaeopteryx.

Novica in fotografija je po newscientist.com.

Nekateri člani se odpravljamo na delovni vikend v Kranjsko Goro, kjer bomo raziskovali, se družili in uživali v naravi.

Poleg dela je v načrtu tudi raziskovanje permskih plasti v okolici Karavank in triasnih plasti v Julijskih Alpah. V popoldanskem času pa bomo obiskali kmečki turizem in se zabavali ob zvokih domače glasbe.

Alpski biser Kranjska Gora.

Drugi vikend v maju se je v Tržiču odvijala 38. razstava mineralov, fosilov in okolja – Minfos.

Letošnjo razstavo so popestrili predstavniki premogovnika Velenje, ki so kot zanimivost predstavili “skok čez kožo”.
Med razstavljalci, ki prihajajo iz celega sveta, je pretežno prevladoval nakit, na kar nekaj razstavnih prostorih pa si lahko kupil dragocene minerale in redke fosile. Letos gredo posebne pohvale organizatorju, saj so z oglaševanjem poskrbeli za odličen obisk razstave. Obiskovalcev je bilo nekaj čez 6000. Ne smemo pa pozabiti pripisati pohvale Raziskovalnemu geološkemu društvu, ki je s svojim razstavnim prostorom, ponudbo in hostesami prispeval velik delež k razstavi.

Pogled na sejem.

Pogled na stojnico RGD in Elitne hijene.

Organizatorju želim še veliko tako dobro organiziranih sejmov in se vidimo prihodnje leto.

Franc Stepinšek, zvesti obiskovalec Minfosa in spletne strani geologija.com

Bliža se sejem fosilov in mineralov MINFOS 2010 Tržič, Slovenija!

Kdaj: sobota, 8. maj, nedelja, 9. maj 2010
Kje: v Tržiču, v Dvorani tržiških olimpijcev (lokacija).

Odpiralni čas:
Sobota od 09.00 do 19.00
Nedelja od 09.00 do 18.00

Vstopnina:

Odrasli: 5,00 EUR
Osnovnošolci in organizirane šolske skupine: 2,50 EUR
Dijaki, študentje in upokojenci: 4,00 EUR
Otroci do 6. leta: prost vstop

Lokacija | Parkirišča so na voljo pred dvorano oziroma pred Osnovno šolo, ki se nahaja neposredno pred dvorano, v kateri se bo dogajal sejem.

Pomembno: s spodnjim kuponom imate na rdeče-črni stojnici Raziskovalnega geološkega društva in Cluba 22 11% popust pri vsakem nakupu nad 50 EUR in 22% popust pri nakupu nad 100 EUR.

Kupon (.doc format, 138 kB)

V okviru C22 Laboratorijev, kjer delamo s fosili in mineralnimi surovinami, smo dokupili nujno potrebno opremo za paleoimplantologijo in tehnično najbolj zahtevne preparacijske posege.

Včeraj je v Slovenijo prispela dentalna in strojniška oprema proizvajalcev KaVo, VGW, Brüder in Braun. Večinoma gre za medicinsko opremo, za vrtalne stroje, različne glave z nastavki, pa tudi za kirurško in endodontsko opremo kot so sonde, ekskavatorji in drugo.

Poleg tehnične opreme imamo od včeraj na zalogi tudi več prenosnih jeklenk mešanice z oktil akrilamidom, ki jo uporabljamo za utrjevanje poroznih površin.

Sprejemna pisarna za oddajo primerkov ostaja v Ljubljani v BTC-ju, laboratorijski del pa selimo na novo lokacijo, kjer trenutno potekajo še zaključna gradbena dela, nato pa bo laboratorij končno polno zaživel.

Vulkan, ki so ga poimenovali Eyjafjallajökull (ali Eyjafjöll) je prvič po 190 letih izbruhnil 20. marca 2010.

O kakšnem vulkanu govorimo?

Gre za stratovulkan, ki je vulkan stožčaste oblike, sestavljen iz plasti. Izbruh se navadno začne z eksplozijo, nadaljuje pa z bolj ali manj silovitimi tokovi lave. Stožec je sestavljen iz ostankov nekdanjih izbruhov: lave, pepela in večjih kosov kamnine.

Islandski primer, ki buri svetovno javnost, je visok 1666 metrov. Erupcija je povzročila 500 m široko razpoko, skozi katero lava stalno priteka na površje.

Fotografija vulkana. Vir: examiner.com.

Iz vulkana se izloča tudi na tisoče ton vulkanskega prahu, ki je sestavljen iz drobnih delcev kamnin, ki spominjajo na saje. Delci so votličaste oblike, pod mikroskopom spominjajo na puh. Zaradi lahkosti se enostavno prenašajo po zraku.

Delec pod mikroskopom. Vir: svs.gsfc.nasa.gov.

Prah se strjuje v pepel. Navadno ni nevaren, razen ko preseže normalne meje, lahko pa predstavlja nevarnost za stroje, kar se je pokazalo tudi v trenutnem primeru islandskega vulkana, ko je večina držav EU zaprla zračni prostor za letalski promet.

Simulacija gibanja vulkanskega prahu nad Evropo.

Do kdaj bo izbruh še trajal?

Kot nam je v pogovoru preko Skypa zatrdil ameriški geolog Hobart King, je izločanje vulkana konstantno in ne kaže znakov pojemanja. Izbruh trenutne intenzitete pa naj bi trajal še vsaj 10 dni.

Med nedavnimi raziskavami Zasavja smo odkrili tudi bogate plasti z miocenskimi fosilnimi ostanki zob morskih psov. Med fosili se pojavljajo tudi drugi primerki, na primer raki vitičnjaki, školjke Isocardia, Pecten in druge.

Zob morskega psa. Velikost: 3 cm.

Zob morskega psa. Velikost: 3 cm.

Pektenidna školjka, verjetno iz rodu Pecten. Velikost: 11 cm.

Rak vitičnjak. Velikost: 3 cm.

Lipovica je znano nahajališče miocenskih fosilov. Gre za kamnolom, ki se nahaja blizu Izlak v Zasavju.

Kamnolom obratuje, na večih mestih rušijo etaže in hkrati zasipajo spodnji del, tako da imamo le še nekaj let na voljo za raziskovanje fosilov.

V okviru zadnjih raziskav, ki smo jih v kamnolomu in okolici opravljali skupaj s skupino Elitne hijene, smo našli tudi zanimiv fosilni ostanek zoba morskega psa, ki ga predstavljamo na spodnji sliki. Zobje so redka najdba tudi sicer, zato so toliko bolj dragoceni. Zob meri v višino 20 mm, trenutno je na obdelavi v laboratoriju za paleoimplantologijo v Ljubljani.

Pektenidne školjke so relativno razširjena recentna skupina mehkužcev, živele pa so že v obdobju triasa. Razcvet so doživele v terciarju, o čemer pričajo tudi številni fosilni ostanki teh zanimivih školjk. Večinoma so miocenske starosti.

V miocenskih plasteh radi raziskujemo tudi avtorji tega članka. V Sloveniji in bližnjih krajih je miocenskih nahajališč precej, zato je možnosti za zanimive najdbe kar nekaj. Pri nas so najbolj znana nahajališča pektenidnih školjk na Dolenjskem in v okolici Maribora.

Na terenu bomo največkrat našli pektenidne školjke iz rodu Chlamys (izgovarjamo “klamis”). Obe loputi sta konkavni (izbočeni), ušesca so lepo vidna, a največkrat poškodovana ali pa manjkajo. Primerki so veliki tudi do 20 cm v premeru, navadno pa dosežejo do 15 cm premera.

Chlamys sp. Premer levega je 15, premer desnega pa 12 cm. Oba imata ohranjeni obe loputi. Nahajališče: Senovo.

Juvenilni primerek iz rodu Chlamys. Premer 6 cm, nahajališče okolica Podčetrtka.

Chlamys sp. Primerek je iz okolice Maribora (premer 4 cm).

Druga skupina oziroma rod pektenidnih školjk, ki jih pogosto najdemo v miocenskih litotamnijskih (algnih) apnencih, so školjke Pecten (izgovorjava “pekten”). Navadno imajo razvito le eno ušesce, drugo je zakrnelo. Loputi (lupini) nista enaki, prva je konkavna, druga pa ravna. Ohranjeni osebki so navadno manjši od rodu Chlamys.

Chlamys sp. iz okolice Izlak (Lipovica). Premer 3.5 cm.

Ločevanje na rod Chlamys in Pecten ni vedno nujno točno, a bo v okviru tega članka dovolj za merilo razpoznavnosti osebkov.

Na zunanji površini loput fosilnih primerkov pogosto opazimo sekundarne fosilne ostanke -alge, mahovnjake, rake vitičnjake, ostreidne školjke ali juvenilne pektenidne školjke, pa tudi druge fosile. Pričajo nam o bogatem življenju, ki je vladalo dnom toplega in plitvega miocenskega morja pred 15 milijoni let.

Tudi danes poznamo pektenidne školjke, predvsem po užitni vrsti Pecten jacobaeus. Školjke so skoraj enake tistim iz obdobja miocena. Živijo v toplih plitvih morjih in na blatnem dnu. Premikajo pa se s stiskanjem vode iz plaščne votline, ki jo skrivajo med loputama.

Recentni primerek Pecten jacobaeus. Foto: panoramio.com.

Na afriški celini so prvič doslej našli ostanke jantarja (celo z insekti!), poroča National Geographic.

Jantarni ostanki so z območja Etiopije in so stari 95 milijonov let. To je bil čas krede, ko so postale žuželke bolj razširjene. Najdene primerke so strokovno obdelali paleontologi Univerze v Göttingenu, Nemčija, ki še dodajajo, da izvirajo fosilizirane “mini” ose iz skupine parazitskih os. Le-te ležejo jajčeca v pore drugih žuželk. Med razvojem ličinke v odraslo žival so gostitelja enostavno požrle od znotraj navzven!

Fosilizirani insekti so ohranjeni v 95 milijonov let stari okameneli smoli. Žuželka je 50x povečana. Fotografija je po: nationalgeographic.com.

Lepo je vidna tudi struktura nežnih kril!