Dragi kamni

Posted Oktober 26th, 2008 by admin

Več o tematiki: » Nakup dragih kamnov | » Mineralogija

NA KRATKO

Dragi kamni so minerali, ki se uporabljajo za nakit, modne dodatke in tako dalje. Da se nek mineral označi za dragega, mora izpolniti nekaj pomembnih pogojev.

Obstajajo štirje standardi, ki jih skupno imenujemo 4C (zaradi angleških imen cut, carat, colour in clarity, kar v slovenščini pomeni rez, teža, barva in čistost). Če nek kandidat za dragi kamen izpolnjuje vse te pogoje, torej, da je kvalitetno rezan, dovolj velik, lepe barve in čist, potem ga lahko uvrstimo med drage kamne.

Vsaka rudnina, ki velja za dragi kamen, ima po Mohsovi lestvici trdoto najmanj 7. Mehkejši kamni se razijo in s tem uničujejo. Dragi kamni morajo imeti določene optične lastnosti, predvsem visok sijaj in visok lomni količnik. To je osnova za to, da bodo kot brušeni dovolj žareli in sijali. Dragi kamni morajo predstavljati redkost, kajti le na tak način postanejo ekskluzivni.

Večino dragih ali okrasnih kamnov predstavljajo minerali - naravne anorganske snovi z urejeno notranjo kemijsko strukturo. Le nekaj izmed njih je organskega nastanka - recimo jantar ali biseri. V tem opisu se bomo osredotočili na prave drage kamne - diamante, korunde (rubini, safirji) in berile (od njih le smaragdi).

KAKO NASTANEJO DRAGI KAMNI?

Dragi kamni, ki so minerali, prihajajo iz kamnin različnih nastankov. Kamne, ki jih lahko uvrstimo med drage, najdemo predvsem v magmatskih in metamorfnih kamninah, kajti tam so se vršili primerni pogoji za njihov nastanek. Razumeti moramo, da so dragi kamni v bistvu zelo kvalitetni minerali svojega tipa. Minerali se tvorijo iz raztopine, taline ali iz - z določeno snovjo - nasičene atmosfere. Kristali nastanejo s procesom kristalizacije in se tvorijo iz plinastega ali tekočega agregatnega stanja v trdnega. Pri tem se atomi elementov razvrstijo v pravilno prostorsko mrežo (Minerali na Slovenskem, R. Vidrih, V. Mikuž, 1995) in tako tvorijo različne oblike, ki jih imenujemo kristalni sistemi. Poznamo sedem sistemov oziroma singonij, delimo pa jih glede na simetrijo mejnih ploskev nekega kristala. Tako poznamo triklinski, monoklinski, ortorombski, tetragonalni, trigonalni, heksagonalni in kubični sistem. Več o sistemu na strani o mineralogiji.

NEKATERE FIZIKALNE IN OPTIČNE LASTNOSTI

Fizikalne lastnosti dragih kamnov, njihova trdota, gostota in vrsta loma so odvisni od kemijskih vezi v atomarni strukturi kamna. Na primer, diamant je najtrši znani material, grafit pa je eden izmed najmehkejših, pa vendar sta oba sestavljena iz enake snovi - ogljika. Razlika nastane prav zaradi različne kemijske strukture.

Trdota: ena ključnih lastnosti za razločevanje dragih kamnov je njihova trdota. Vsak kamen se da raziti in na tak način testirati in ga uvrstiti v tako imenovano Mohsovo lestvico. Mohsova lestvica zajema cela števila od 1 do 10. Intervali med posameznimi številkami niso enakovredni. Če ponazorimo trdote s piko in jih povežemo, dobimo poligon, ki na prvi pogled spominja na graf eksponentne funkcije. Lojevec je trdote 1, realne trdote pa 0.03, sadra je trdote 2, realne trdote pa 1.24, kalcit je trdote 3, realne trdote pa 4.50, sledijo fluorit s trdoto 4 in realno trdoto 5.00, apatit s trdoto 5 in realno trdoto 6.50, ortoklaz s trdoto 6 in realno trdoto 37, kremen s trdoto 7 in realno trdoto 120, topaz s trdoto 8 in realno trdoto 175, korund s trdoto 9 in realno trdoto 1000 in diamant s trdoto 10 in realno trdoto 140.000.

Specifična gostota: specifično gostoto kamna dobimo, če primerjamo maso kamna z maso enakega volumna vode. Večja kot je gostota, težji bo kamen.

Alokromatski minerali: to so minerali, ki so lahko obarvani, vendar ne zaradi delovanja elementov, ki sestavljajo ta mineral. Na primer, korund je brezbarven mineral, ki se obarva rdeče, če je izpostavljen kovinskim oksidom, v nasprotnem primeru je brezbarven.

Idiokromatski minerali: to so minerali, ki so obarvani zaradi svoje lastne specifične kemijske sestave. Ponavadi so idiokromatski minerali istega tipa obarvani podobno, oziroma z različnimi odtenki iste barve različnih intenzitet. Primer: peridot je lahko obarvan intenzivno zeleno, lahko pa je nežno zelen. Zelena izhaja iz njegovega gradnika - železa.

OBDELAVA DRAGIH KAMNOV

Drage kamne za nakit brusimo in poliramo, da pride njihova lepota lepše do izraza. Prozorne minerale se brusi predvsem fasetno, torej uporabljamo fasetni brus. Na kamnu skušamo zbrusiti čimveč enakomerno razporejenih ploskev. Skozi te ploskve se svetloba večkrat lomi, kar zviša blesk kamna in mu daje sijaj. Najbolj znan fasetni brus je vsekakor briljantni brus.

Pogost način obdelave manj kvalitenih in nepresojnih dragih kamnov je poliranje, s čimer dosežemo, da ima kamen maksimalen sijaj in ga je mogoče vdelati v nakit. Zelo pogost način obdelave predvsem za opale in druge presojne in manj presojne drage kamne je kabošon brušenje. Kabošon je dragi kamen fino poliran v obliki pol elipse oziroma v obliki glavice.

Drugi bolj znani rezi so še kraljevski brus za diamante, baguette brus (stopničasti brus) za smaragde in granate, smaragdni brus za smaragde, pendeloque (hruška), briolette (kapljica), navette marquis (čolnič), ovalni brus, dvovrstni briljantni brus, fancy - rez škarje in še mnogi drugi.

Vrste in tipi rezov. Sliki sta po khulsey.com.

Različni kamni se lahko brusijo na mnogo različnih načinov. Za diamant je najbolj pogosta oblika polni brus oziroma briljant in pa kraljevski brus, za smaragd pa lahko rečemo, da se ga najbolj pogosto brusi na stopničasti smaragdni brus. Opali so največkrat obdelani na kabošon. Manj dragi in cenjeni okrasni kamni so največkrat polirani, fasetirati pa jih dajo predvsem zahtevnejši zbiralci.