Pektenidne školjke

Pektenidne školjke so relativno razširjena recentna skupina mehkužcev, živele pa so že v obdobju triasa. Razcvet so doživele v terciarju, o čemer pričajo tudi številni fosilni ostanki teh zanimivih školjk. Večinoma so miocenske starosti.

V miocenskih plasteh radi raziskujemo tudi avtorji tega članka. V Sloveniji in bližnjih krajih je miocenskih nahajališč precej, zato je možnosti za zanimive najdbe kar nekaj. Pri nas so najbolj znana nahajališča pektenidnih školjk na Dolenjskem in v okolici Maribora.

Na terenu bomo največkrat našli pektenidne školjke iz rodu Chlamys (izgovarjamo “klamis”). Obe loputi sta konkavni (izbočeni), ušesca so lepo vidna, a največkrat poškodovana ali pa manjkajo. Primerki so veliki tudi do 20 cm v premeru, navadno pa dosežejo do 15 cm premera.

Chlamys sp. Premer levega je 15, premer desnega pa 12 cm. Oba imata ohranjeni obe loputi. Nahajališče: Senovo.

Juvenilni primerek iz rodu Chlamys. Premer 6 cm, nahajališče okolica Podčetrtka.

Chlamys sp. Primerek je iz okolice Maribora (premer 4 cm).

Druga skupina oziroma rod pektenidnih školjk, ki jih pogosto najdemo v miocenskih litotamnijskih (algnih) apnencih, so školjke Pecten (izgovorjava “pekten”). Navadno imajo razvito le eno ušesce, drugo je zakrnelo. Loputi (lupini) nista enaki, prva je konkavna, druga pa ravna. Ohranjeni osebki so navadno manjši od rodu Chlamys.

Chlamys sp. iz okolice Izlak (Lipovica). Premer 3.5 cm.

Ločevanje na rod Chlamys in Pecten ni vedno nujno točno, a bo v okviru tega članka dovolj za merilo razpoznavnosti osebkov.

Na zunanji površini loput fosilnih primerkov pogosto opazimo sekundarne fosilne ostanke -alge, mahovnjake, rake vitičnjake, ostreidne školjke ali juvenilne pektenidne školjke, pa tudi druge fosile. Pričajo nam o bogatem življenju, ki je vladalo dnom toplega in plitvega miocenskega morja pred 15 milijoni let.

Tudi danes poznamo pektenidne školjke, predvsem po užitni vrsti Pecten jacobaeus. Školjke so skoraj enake tistim iz obdobja miocena. Živijo v toplih plitvih morjih in na blatnem dnu. Premikajo pa se s stiskanjem vode iz plaščne votline, ki jo skrivajo med loputama.

Recentni primerek Pecten jacobaeus. Foto: panoramio.com.