Polži iz rodu Natica
Natike (izgovorjava: nátika) so relativno razširjeni plenilski polži, poznani od krede do danes, čeprav so nekatere ostanke našli že v triasu. Spadajo v podred (skupino) Mesogastropoda, ki je bolj razširjena v mezozoiku, še bolj pa v kenozoiku.
Polž ima trebušasto obliko hišice, ki nima posebne ornamentacije. Na prvi pogled je debelušastega videza in podoben rodu Natiria iz spodnjega triasa. Izkušeno oko pa natiko takoj prepozna in loči od drugih polžev.
Primerek dveh oligocenskih natik (Natica crassatina) na podlagi iz kremenovega peščenjaka. Nahajališče: okolica Kranja. Dimenzije primerka so 120×70 mm, premer hišic je 38 in 41 mm. Iz zbirke: Jure W.U.
Predstavniki tega rodu so lezli po morskem dnu in napadali druge organizme, predvsem lupinarje, ki se niso mogli aktivno braniti. Prisesali so se na ogrodje in vanj zvrtali luknjo, vsebino pa posesali. Neredko najdemo fosilne ostanke terciarnih školjk z lepo vidno luknjico, ki jo je napravila prav natika.
V Sloveniji so natike pogoste. Znane so predvsem iz oligocenskih plasti iz okolice Kranja in Gornjega Grada. Hišice iz teh nahajališč so velike od nekaj milimetrov pa vse do 10 centimetrov in več. Navadno imajo popolnoma ohranjeno lupino rjave barve. Zaradi spolne dvoličnosti imajo ti polži različno velike hišice, ki se razlikujejo med seboj tudi po obliki, kar namiguje na različne vrste ali vsaj podvrste (?).
Natike lahko najdemo tudi v triasnih plasteh, kjer niso tako pogoste, niti tako lepo ohranjene kot v mlajših kamninah. Znano nahajališče drobnih natik je v skitijskih plasteh v kamnolomu Hrastenice pri Ljubljani. Drobne in popolnoma ohranjene natike iz miocenskega obdobja pa bomo našli na Krškem polju pri Šentjerneju, na njivah, kjer jih atmosferski vplivi izločijo iz kamnine. Zelo redko in z veliko mero sreče pa najdemo skupaj s polžem tudi operkulum, to je ploščica, ki zapira ustje polža.
Loading ...
