Prepariranje fosilov

Fosile prepariramo zato, da so lepše vidni in jih zato lažje preučujemo. Za vse druge namene je preparacija nesmiselna in se zato tudi poimenovanje “preparacija” ne uporablja. Poznamo več vrst prepariranja fosilov, a mi bomo omenili le dve, to sta mehanska in kemična preparacija. Poglejmo si pobližje obe metodi, ki se najpogosteje uporabljata med zbiralci.

MEHANSKO PREPARIRANJE: pri tej metodi z ostrimi dleti, noži ali mini vrtalniki mehansko odstranjujemo prikamnino stran od fosila (lupine, kosti, pooglenelega ostanka, …). Uporabljamo lahko tudi razne ščetke, olfa nože in podobno orodje. Pri delu moramo biti izjemno natančni in previdni, da ne delamo lastnega vzorca in ne uničimo fosila. Verjetno je mehansko prepariranje najbolj razširjeno med zbiralci. Tako je najbrž zaradi relativne enostavnosti in velike učinkovitosti.

Oligocenski polž pred in po mehanski preparaciji, ko je pripravljen za strokovno obdelavo.

Mehanskemu prepariranju pa po pogostosti uporabe sledi KEMIČNO PREPARIRANJE, pri katerem z različno razredčeno kislino (etanojska, metanojska) odstranjujemo kalcitne prevleke (kislinske kopeli in jedkanje). Na splošno je kemično prepariranje izjemno rizično, zato svetujemo, da se ga lotijo le najbolj izkušeni.