Geološka zgradba Ljubljanskega barja

Barje je bolj ali manj raven močvirnat svet z značilnimi rastlinskimi združbami, ki v redukcijskih pogojih (brez kisika) razpadajo in zoglenevajo v šoto. Ljubljansko barje je visoko barje in je posebno tudi po tem, da je edino nižinsko visoko barje v Sloveniji.

V geološkem smislu je Ljubljansko barje tektonska udorina na jugu Ljubljanske kotline, med zahodnimi Posavskimi gubami na severu in Dinaridi na jugu. Nastalo je zaradi ugrezanja terena med številnimi prelomi v obdobju kvartarja (začelo se je ugrezati pred približno 2 milijonoma let). Večina površinskih sedimentov pripada holocenu, le na Viču so našli sedimente, ki so starejši, in sicer pleistocenske starosti (dokaz za to so tudi fosilni ostanki nekaterih značilnih pleistocenskih živali).

S pomočjo vrtin poznamo natančno sestavo plasti v globinah barja. Pod plastjo črne prsti leži skoraj po vsem barju šota, ki je debela v povprečju 2 metra, ponekod pa tudi do 6 metrov. Šota leži na tanki plasti rjavega blata, pod blatom pa se nahaja debela plast polžarice, to je sive gline, ki se je usedala v obdobju velikega jezera, ki je pokrivalo današnje barje. Ime polžarica je glina dobila zaradi pogostih polžev, ki so obarvali glino sivo. Na mestih, kjer je bilo jezero globlje, je tudi polžarica debelejša. Pod to jezersko kredo ležijo pleistocenski sedimenti iz ledene dobe. Menjajo se plasti peščene ilovice, peska, proda, sive in rumenkaste gline in mivka. Šele od globine 105 metrov dalje beležimo dno udorine, ki ga sestavlja večinoma srednjetriasni dolomit.

Ljubljansko barje so oblikovale tudi številne reke. Specifična sestava peska in proda, ki ga najdemo na severnem obrobju barja, nam pove, da je tod nekdaj tekla reka Sava. Svoje nanose je prispevala še Gradaščica in seveda Ljubljanica, na jugu pa predvsem Iška in Želimeljščica.

Kamnine

Na barju kamnin NI. Tam bomo našli različne vrste prsti, v globini pa prod in pesek, kamnine so le na obrobju barja. Poglejmo si najpomembnejše, s katerimi se bomo srečevali tudi v okviru Poletne šole barje.

Na severnem obrobju barja, posebej v okolici Ljubljane in pri Rudniku, bomo najpogosteje naleteli na GLINASTI SKRILAVEC, ki je karbonsko-permske starosti. Gre za sivo tanko plastnato kamnino, ki ne vsebuje fosilnih ostankov. Zaradi železovih oksidov se na površju zaradi oksidacije obarva rumenkasto, rjavo ali rdeče. V razpokah se pogosto odlaga masivni kremen, ki le redko kristalizira v drobne prozorne kristale kamene strele. Glinasti skrilavec ne reagira na test s HCl.

Na južnem obrobju barja bomo najpogosteje naleteli na APNENEC (kalcijev karbonat), ki je pri Podpeči in pri Iški vasi jurske starosti, drugje pa je starejši in pripada triasu. Navadno je bogat s fosilnimi ostanki, predvsem z mikrofosili. Pri Podpeči, pri Iški vasi in v okolici Drenovega Griča so apnenci tudi bogati s fosili. Apnenec močno reagira na test s HCl.

Na osamelcih, na primer pri Vnanjih Goricah pa tudi pri Lanišču blizu Škofljice, bomo našli DOLOMIT (magnezijev karbonat), ki je zgornje triasne starosti. Vsebuje redke fosile, navadno megalodontidne školjke in kalcitne zelene alge. Slabo reagira na testu s HCl.

Starosti kamnin so geologi določili na podlagi položaja plasti in s pomočjo fosilnih ostankov.

POMEMBNE GEOLOŠKE TOČKE v okviru Poletne šole barje:

1. Kamnolom Podpeč

Na področju Podpeči se nahaja temen spodnje jurski (lias) apnenec, ki je že stoletja zanimiv gradbeni in okrasni kamen. Izkoriščali so ga že Rimljani, ki so za potrebe lažjega transporta celo preusmerili tok Ljubljanice. Nad črnim apnencem leži svetlejši apnenec z ooidi, ki po mnenju nekaterih geologov lahko že sega v srednjo juro (dogger).

Jura: Zgornja jura (malm), Srednja jura (dogger), Spodnja jura (lias)

Za Podpeč so značilne vmesne glinaste pole rdečkastega materiala, ki je bogat z železovimi hidroksidi. Tu se najdejo pogosti fosilni ostanki velikih školjk Pachyrisma chamaeforme, pa tudi druge školjke. So dokaz, da je nad področjem nekdaj valovilo plitvo in toplo morje.

V kamnolomu in bližnji okolici so tudi zelo zanimive tako imenovane litiotidne školjke (Lithiothis problematica), po katerih se plasti zanesljivo uvrščajo v srednji lias. Školjke so danes vidne kot dolgi beli pasovi v črni kamnini, včasih pa so živele podobno kot današnji leščurji, zapičene v sediment.

2. Podpeško jezero

Je zelo zanimivo jezero in pomembna naravna dediščina. Po svojem nastanku je kraško jezero, »napaja« se iz sedmih površinskih izvirov, odteka pa na dnu skozi globok sifon (cca 50 metrov). Je drugo najgloblje jezero v Sloveniji. Ob večjih količinah padavin poplavlja, kar je značilno za kraška jezera. V Podpeškem jezeru prebivajo številne živali, med drugimi tudi školjke in ribe – smuči, ščuke, krapi, ostriži, linji, kleni in tako naprej.

3. Rudnik barita pri Škofljici

Baritno in svinčevo-cinkovo rudišče je pomembna geološka točka v okolici Ljubljane. Rudišče je opuščeno, izkoriščali pa so barit za potrebe industrije. Orudenje se nahaja večinoma pod zemljo, plasti pa so razkrite nekoliko vzhodneje od rudniškega jaška. Kamnine so vseskozi grödenske starosti (srednji perm, P22), plasti sestavljajo peščenjak in konglomerat, bogata sta s kremenom.

Glavni dolomit, ki ga lahko opazujemo v kamnolomu v bližini rudnika, pripada zgornjemu triasu. Dolomit je nastal na področju plitvega, razburkanega in dobro »prezračenega« morja, o čemer pričajo fosili stromatolitov, to je modrozelenih bakterij. Včasih pa dolomit nastane zaradi sprememb v kemijski sestavi apnenca, navadno iz koralnega apnenca. V dolomitu ni veliko fosilov, še najpogostejše so tako imenovane megalodontidne školjke, ki so ponavadi ohranjene kot velika prekristaljena kamena jedra. Poleg njih in stromatolitov najdemo še stromatolitne tvorbe onkoide (kroglaste strukture bakterij) in zelene alge (pogost je rod Diplopora). V dolomitu pri Sostrem, ki je isti kot dolomit na Lanišču, lahko na nekaterih mestih še opazujemo rove, ki so jih v ledeni dobi skopali svizci.

4. Rudnik antracita pri Orlah

Premogovnik Orle je nekdaj služil za izkoriščanje antracita, ki se lečasto pojavlja v karnijskih plasteh predvsem črnega in sivega apnenca oziroma v temno sivih tanko plastnatih do ploščatih apnencih. Antracit je energijsko zelo bogat premog in zato komercialno zanimiv, če se na terenu pojavlja v zadostnih količinah. Orle so, geološko gledano, podobne nahajališču Drenov grič pri Vrhniki, kjer se prav tako pojavlja antracit, a v mnogo manjšem obsegu, zaradi česar eksploatacija (izkopavanje, izkoriščanje) ne pride v poštev.

V premogovniku Orle in okolici so geologi že leta 1955 našli značilne zgornjetriasne školjke, na primer Myophoria kefersteini in Trigonodus carniolicus. Kamnine so tako uradno zgornjetriasne starosti (karnij), nahajališče pa je sorodno nahajališču Glince pri Ljubljani, Mežica na Koroškem, Tamarju in Drenovem griču pri Vrhniki ter drugim.

Več o geološki sestavi okolice Ljubljanskega barja je na voljo v vodiču, ki ga je Raziskovalno geološko društvo izdalo ob Poletni šoli Barje 2009, kjer so člani RGD predavali učencem slovenskih osnovnih šol.